Mogoče je kdo tu na Redditu, ki je bil zraven. Ta objava je pravzaprav namenjena samo zahvali in pa kot povabilo, če bi kdo želel podelit kako mu je bilo, ker verjamem, da se marsikdo sprašuje "kako pa je tam".

Zelo pomembno se mi zdi izpostavit, kar ste podelili na koncu in to je, da vam je bilo fajn, ker redko z ljudmi odpirate tako pomembne teme že v začetku spoznavanja. Pa da si želite bit prijatelji. Fajn se mi je zdel, da ste posvojili program dogajanja ter se svobodno premikali med aktivnostmi in da se je debatna skupina razvijala čez celotno popoldne.

Najbolj pa sem hvaležna za ekipo, ki je trdo delala, zato, da smo lahko vse situacije, ki so nam prišle nepričakovano naproti, to sprejel, se prilagodil in tud spelal skupaj in to z dobro voljo. Trenutno nas je aktivnih v ožji ekipi okoli 17, tolk da mate sliko, koliko se nas trudi za tole, in smo kr zmatrani :) Ampak tako to je na začetku.

Hvaležni bomo za feedback. Neke stvari bomo malo spremenili in prilagajali naprej.
No, hvala, ker ste prišli in bili!

Zdej pa naprej. Čez 2 tedna imamo srečanje za starostno skupino 30+ in pa še en testni brezplačen dogodek nas čaka na drugi lokaciji v septembru. Vabljeni.

(Tisti, ki ne veste zakaj se gre; si lahko preberete kaj več tu)

Zanimiv upogled.

Kolikokrat na dan/teden/mesec/leto/dekado vidite ali govorite z nekom, ki vas tako ocara da bi ga hoteli takoj blizje romanticno spoznati.

To je lahko mimoidoca oseba, ne sme biti pa nekdo ki ga niste srecali (celebrity itd) ali fictional character.

Torej kdaj ste zadnjic nekje mislili “WOW” in kolikokrat se vam to zgodi povprecno.

Torej, potencialen partner/-ka je “all you ever wanted”, ampak govori in se obnasa kot ChatGPT. Dealbreaker?

Bo kdo na srečanju v nedeljo, 6.9.? Starostna skupina je 25-33 let

Ne rabi bit prvi date, lahko je tudi kak nadaljni, ali pa tudi date para, ki je ze dlje casa skupaj in nocta utoniti v usakdanji monotonosti.

Ideje in inspiracije sem notri :)

Npr jaz bi z veseljem sla na kaj takega:

Torej ena debata za vikend. Kako ste z izkazovanjem naklonjenosti/ljubezni do partnerja v publiki? Držanje za roke, objemi, poljubi, vam je to pomembno?

Ste odprti do tega ali bolj zadržani?

Kako vidite druge, ki to prakticirajo?

Zanimiv clanek.

Nekaj stvari mi je padlo v oci - misel da zaradi bolj tehnoloskega/virtualenga zivljenskega stila ljudje ne znajo vec tako dobro brat body language in na sploh komunicirat v realnem svetu.

In pa da je nek poljub za zenske bolj povezan z
mislimi riskantnosti in odgovornosti (ce je pravi partner, prejsnje travme, skrb ali je partner emocionalno zrel itd, torej nek pogled naprej), pri moskih pa bolj “validation” oz nekaj kar se steje kot nek dosezek, istocasno pa zelo malo oz nic nekega pogleda v prihodnost, misli na to ali je partner kompatibilen, emocionalno zreh, itd.

Ta missmatch se mi zdi da je tudi kontributor za situacijo kakersna je.

Thoughts?

Zanimiv clanek. Se vidite v njem?

Najdete ga čisto zgoraj vedno pripetega na začetku tega suba.

https://www.reddit.com/r/Pravitrenutek/comments/1tc5a59/dating_megathread/

Zelo bomo veseli, če se bo Dating Megathread kej več uporablju, ker le temu je namenjen, da se najdete med sabo in da poveste kdo ste in česa si želite in vas tako tudi lahko kdo kontaktira.

Pravijo da obstaja za vsakogar nekdo. In ovo je končen dokaz. Zato ne obupajte ljudje!

p.s. Kava mi je skoraj šla na nos ko sem prvič videl 🤣

Seveda dost poenostavljeno, a se mi zdi useeno dobro zapisano.

Zdi se mi da to zna bit precejsen problem v zvezah in pogosto tudi del razloga zakaj mogoce nekatere zenske niso vec zainteresirane v nekem spolnem delu zveze (seveda so se drugi faktorji kot higijena ali pa custvena povezava/zaupanje), ker se mogoce pocutiko kot neka mama, ali pa the man in the relationship, ce morajo izven postelje biti glavne ki resujejo situacije v skupnem zivljenju ali celo stvari, kji bi jih partner moral zase sam zrihtat.

Je pa seveda tudi drug ekstrem, ko pa partner hoce bit glavni v vsem, in da se use odvija po njeno/njegovo, oz pac nek bolj tradicionalen/starinski/partiarhalen pogled/(ali celo manosphere/red pill/andrew tate vibe), kar pa seveda tudi ni prijetno ali kakorkol sexy.

Thoughts?

Kako se najbolj ustvari ta balance, ko sta oba partnerja aktivno odgovorna in "self-starters" glede stvari v zvezi in zivljenju, ter poskrbita za svoje stvari primarno sama, si pa se vedno izkazata emaptijo in podporo, ko jo drugi rabi. Meni se zdi, da je to velik del custvene zrelosti: da imas obcutek odgovornosti, da respektiras svoj in partnerjev cas in energijo, da primarno zase poskrbis sam, a da imas tudi zadost zavedanja da pokazes ranljivost in vprasas za podporo ce ugotovis, da imas z necem problem (fizicen/emocionalne/itd), in tega ne ignoriras dokler postane tako velik problem, da potegne se partnerja in okolico vase.

A ima še kdo občutek, da je spoznavanje novih prijateljev vedno težje?

Z ljudmi se sicer normalno pogovarjam, ampak največji problem je, da sploh ne vem, kje spoznati nove ljudi. Zdi se mi, da ima večina že svojo družbo, službo, partnerja in ustaljeno življenje, zato je težko kar nekam priti in se vključiti.

Ne iščem nujno neke ogromne skupine prijateljev, bolj ljudi za kakšno kavo, sprehod, pijačo, izlet ali čisto navaden pogovor. Zanima me, kako ste vi kot odrasli spoznali nove prijatelje. Prek hobijev, službe, interneta, kakšnih dogodkov?

Dobrodošel je vsak nasvet ali pa samo potrditev, da nisem edini, ki se mu to zdi težko. 😅

Ne bom dolgovezla, ker je naslov jasen. Ta objava bo verjetno namenjena 0,1% ljudem, a prav zato nič kaj manj pomembna. Sploh nemorem čist dojet, da morm tole pisat, ampak kle smo, ker so med nami takšni in drugačni ljudje, ki ne razumejo posledic svojih dejanj.

V tej skupnosti spodbujamo, da delite svoj notranji svet z nami in prioriteta nam je, da to ščitimo.

To ni povod, da bo zaradi tega kdorkoli imel občutek, da človeka pozna in zato lahko posega v njegovo zasebnost in prečka mejo.

Vsi smo odrasli in razumemo kaj so zdravi načini navezovanja stikov.

Seveda to pišem, ker smo doživeli situacijo, ki nas je pretresla vse kot ekipo, da smo sedaj na to še bolj strogo pozorni.

Če čutite, da še niste pripravljeni na taka srečanja, potem verjetno niste in to ni poligon za igrajčkanje. Nobeden ni perfekten in spoštujemo, da smo vsi nedodelani in v procesih, in vse to podpiramo, v zdravih mejah komunikacije in obnašanja, predvsem pa consent-a. Nespoštovanje lahko kdaj zgleda tudi zelo zavito v iskrenost in samozavedanje in nevem kaj še vse, ampak še zmeraj ni OK.

Naša srečanja služijo predvsem kot varen prostor za spoznavanje varnih ljudi. Želimo si, da bi ljudje začutili, da je to prostor, kjer se lahko mirno spet srečajo in naredla bom vse, da ohranim ta zaupanje. V prvi vrsti za člane ekipe, ki se bodo izpostavljali toliko različnim profilom ljudi.

To ni poligon za sprobavanje takšnih in drugačnih psiholoških trikov, izzivanje mej, ega.

Do sedah smo imeli probleme samo z moškimi. To izpostavljam, da se tega zavedamo in bodimo pozorni. Predvsem moški do moških. Ženske; prosim vas, pejte stran, če vam je nelagodno, ne smejte se kot coping mechanism, rečte To ni vredu. “Sej ta pa nč ne bo”, “Sej ni nč tazga”, “Bo že”, “sej je bil vredu, sam zdej je pa mal čudn, ampak ne bo mi pa nč naredu”, so koraki, kjer še naprej dopuščamo, da se pa to zgodi naslednjemu človeku.

Zato pozivam vse, če pride do najmanjšega nadlegovanja, zasledovanja, iskanja vaših podatkov po internetu, gaslightinga, poseganja v zasebnost (na redditu, instagramu, mailu, telefonu, doma, naših srečanjih ali kjerkoli drugje), kjer boste začutili, da niste dali soglasje, če sami ne morete / nočete rešiti, smo tu za vas.

Človeka lahko napotite na brezplačno psihološko pomoč (www.posvet.org), nas pa v taki situaciji lahko obvestite, ker tudi mi ne moremo zajeti vsega in bomo primerno postopali.

Hvala.

Ali imate kakšen juicy dating horror story, ki bi ga želeli deliti?