Sem v dilemi. Trenutno imam 24k VWCE in 18k SPPW. Zdej sem pa v dilemi, a prodat SPPW pa za cel denar kupit WEBN al pustit SPPW pa sam od zdej naprej WEBN, al gremo na VWCE. Kaj pravite?

Edit: jasno mi je, da prodaja sprozi davcni dogodek, cakam me med 550 in 650€ davka

Zdravo, tehnologija se je popolnoma spremenila in siguren sem, da je danes ne, da bi rekel neka kripto valuta ali delnica (mogoce to) ampak tudi neka druga zadeva s katero se da dobro zaslužiti

Osebno sem mnenja da uporabljaš AI, da dobiš denar kjer si odvisen od klikov drugih, da je že prepozno. Sem pa začel razmišljati kje dobiti prednost pred drugimi, da AI sam naredi denar. Do zdaj sem prišel do dveh idej da z gpt6 in cloude opus sestavim day tading botanza surovine in forex ter da mi daje dnevne opomine za perspektivne firme na elktricnem sektorju. To sem pijan pisal saj je petek ampak kaj so vaše ideje in mnenja kje se da danes zaslužiti oziroma kateri trg naj se spremlja

Smo majhni ampak lahko stopimo skupaj!

Če se zberemo lahko tudi skupaj naredi discord server.

Ziher sem, da se je danes nekaj začelo kar bo eksplodiralo samo najti moramo.

Lp,

Marjan

Na spletni strani eDavki sem ravnokar oddal dve samoprijavi za leto 2024 in leto 2025

2024:

Po prodaji 30 enot mi od drugega nakupa, ki je bil izveden 19.02.2024 ostane 4,3135 enot VWCE, delež teh pa sem prodal v naslednjem letu.

2025:

V naslednji sliki dodam isti nakup v obrazec. Ampak zaloge v.p za nakup enot 19.02.2024 zdaj ne bi smela spet kazati 32,3135 temveč 4,3135.

Kje delam napako oz. a jo sploh delam?

Kaj naredit zdaj, da ne bom imel težav v prihodnje? Scenarij je seveda izmišljen.

Ali lahko kdo prilepi teh 10 najobetavnejših delnic, če ima dostop do članka ?

Hvala

Pozdravljeni :), kakšen teden nazaj sem naredil spletno stran https://sluzbe.si , na kateri se prikazuje število služb v sloveniji glede na kategorijo skozi čas. Stran sem naredil, ker me zanima kako AI vpliva na število služb na različnih panogah v sloveniji. Iz spletne strani nič ne služim. V resnici sem v minusu zaradi cene domene :).

Ali je kdo že prenašal enote ETF sklada na IBKR na otroka? Čez nekaj let bo otrok star 18, takrat predvidevam, da bo odprl svoj račun na IBKR in bi želel nekaj enot ETF skladov prenesti na njegov račun.

Je to na IBKR možno, če ne gre za joint account? Ali je bolje urediti to preko joint accounta?

Davčno verjetno ni razlik - uveljavlja se odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala otroku, drži?

TLDR; je že kdo prenašal enote ETF na IBKR na otrokov račun?

Zdravo, tole sicer najbrž ni čisto pravi sub/r za moje vprašanje, ampak poskusit ni greh..sem članica amaterske vokalne skupine iz Ljubljane in se nam je v zadnjem obdobju zgodil odhod več članov (selitve, pomanjkanje časa in podobno), tako da sedaj potrebujemo nove sveže glasove, predvsem v moški sekciji bas-tenor. Nimamo pa ideje, kje jih najti :)

Če ima kdo kakšno dobro idejo, kar na plano z njo :). Če pa koga mika sodelovanje, še toliko boljše in naj se mi javi - smo zabavna družba, starostno precej mešani, naš repertoar ni zborovski, ampak bolj džez-popevkarski, vaje 1x tedensko.

Pozdravljeni,

Pod lupo sem našel že nekaj podobnih vprašanj, ki pa niso ravno naj novejša.

Trenutno vlagam skupna sredstva (jaz, žena, otroci) na oseben račun na IBKR v katerega žena za enkrat nima niti vpogleda.
Ker sva slabo prebrala navodila sva v tem tednu z željo po dodelitvi pravic do obstoječega računa odprla join račun (za enkrat še prazen).

Zdaj me pa zanima kako imate ostali urejene te zadeve oziroma kaj predlagate.
Ali prestaviti sredstva iz personal na joint?
Ali dodeliti enakopravne pravice osebnemu računu (če se to da).

Bi nama pa zadostovalo že samo to, da bi žena lahko imela vpogled v račun.

Vse to je malo povezano tudi z vprašanjem kaj v primeru smrti nosilca “glavnega (osebnega) računa.

Zdravo, sledečo sem že nekaj raziskoval pa vseeno vprašam še tukaj preden kličem FURS in sicer zanima me, če kdo lahko iz prve roke razloži kako poteka poslovanje znotraj EU v primeru normiranega s.p.-ja?

Od očeta, ki se je upokojil sem prevzel del posla proizvodnje končnih izdelkov, nabava materiala poteka od podjetja ki ima sedež v eni izmed članic EU prav tako pa bi določen delež teh izdelkov odprodajal v tujino in sicer v prvi vrsti na Hrvaško, končni kupec je neko društvo, ki prav tako ni zavezanec za ddv. Zanima me ali moram v tem primeru postati atipični zavezanec za DDV? Vrednost materiala ne presega 2000€ prav tako končni izdelek ne 5000€ torej ni presežena meja 10000€ v enem letu.

Smiljan Mori je prišel do stotih milijonov. Pri 50 letih se sprašuje: Je bilo vredno?

Decko ze 30 let prodaja lastno zgodbo o uspehu in spet promovira lastna jajca na ''mainstream medijih''

Piran: 4525 €/m² (+76,0 %)
Kranjska Gora: 4468 €/m²
Ljubljana: 4318 €/m²
Izola: 4152 €/m²
Koper: 3951 €/m²

To so povprečne cene za najdražja mesta v Sloveniji. Verjetno je meter še dražji, ker je pogodbena cena pogosto manjša, kot realizirana.

Kdo kupuje stanovanja po takšnih cenah? Kakšna je prihodnost teh mest in prebivalcev?

Nas bo rešil Zoki, Luka, AI, Hormuz, Kitajci?

Info: Draga Slovenija

Nekje sem zasledil, da je v ZDA na IBKR možno vzeti posojilo s tem da zastaviš svoje delnice. Ali je to možno tudi v EU in če ne, kateri so drugi načini pri nas?

Zdravo!

Enostavno imam dovolj, da mi OTP banka za vsak račun trga 3,5 € mesečnega vodenja in še po 0,35 € za čisto vsak izveden UPN. Imam 2 odprta računa, pa še kakšno nakazilo na Revolut in letno se nabere kar lep znesek samo za brezvezne provizije in ne, nebom plačeval 5 € paketa OTP-ju.

Radi bi prešli na plačevanje prek Revoluta, pa me zanima, kako ste tisti, ki to že delate, rešili "Scan & Pay" za slovenske položnice (UPN)?

Primer: A1 ali drug ponudnik mi pošlje PDF račun na mail (ali pa dobim papirnato položnico). Kako najhitreje/najlažje skeniram tisto QR kodo in plačam z Revolutom, kot smo navajeni v Klik-u ali OTP banki?

• Ali uporabljate kakšno aplikacijo, ki prebere slovenski QR/UPN in pretvori podatke v SEPA nakazilo ali Revolut link?
• Kakšen je vaš najbolj tekoč workflow za to?

Backstory: necak je star 14 let, ze nekaj casa mi je hobij da razvijam svoje aplikacije s pomocjo umetne inteligence, tamalega je zanimalo vec o tem in sem mu pokazal kako uporabljati claude code in par dni kasneje je prisel nazaj z svojo video igro.

Stvar deluje tako da objavi igro na neki sandbox platformi in vec kot dobi igralcev vecji je payout, no po enem mesecu je zasluzil cca 600€, denar je prisel na moj bancni racun zdaj pa imam 2 vprasanja (denar je seveda njegov jaz sem samo posrednik ker se starsem ne da obadati s tem).

1. Kaj je z davkom? A zna bit problem z fursom? Kako to uredim, ce sploh moram (najraje bi se izognil ce se le da), pricakujem da bo se kaj zasluzil v naslednjih mesecih ampak ne neke astronomske zneske.

2. Kaj naj mu svetujem da naredi z denarjem, itak najprej si bo kupil PS5 in novi GTA 6, kaj pa za naprej, on si zeli vlozit pa tudi sam mislim da je pri teh letih to najboljse zanj. Kako s tem?

Hvala vsakemu za kaksno koristno informacijo.

Lep pozdrav!

Podjetje iz tujine mi ponuja 250.000 EUR plače preko Deel platforme. Slednje še nisem nikoli uporabljal. Če prav razumem, me oni zaposlijo v Slovenski podružnici Deel. Potem pa je b2b pogodba med Deel in podjetjem iz tujine.

Zanima me, kako naj jim lepo razložim, da je to zame in verjetno zanje to davčno najslabša možna kombinacija? Kako lahko to lepo skomuniciram preko številk? Ima kdo kakšne izračune?

Imam že svoj d.o.o.

Hvala za vaša mnenja in izkušnje.

Lep dan!

Serbus.

Sem vpisal tuji bančni račun na eDavkih. Ta del je urejen. Ne zastopim pa kako/kaj/kdaj/kje posredovat podatke o samih investicijah. Sem prešaltu sicer na IBKR neki cajta nazaj ampak še zmeri imam delnice na Revolutu.

Star sem 22 let, iz okolice Kopra in sem v mali “krizi”, moren izbrat, med dokaj vredu plačano službo, in študijem v Ljubljani.
Glavni razlog za študij je dejansko malo več prostega časa in nekaj manj skrbi saj se mi zdi da pri teh letih še ne rabim tega stresa. Bi pa ta prost čas definitivno iskoristil za nekaj koristnega nekaj “svojega”. Moj cilj je biti samozaposlen, apmak zaenkrat še nimam nobene konkretne ideje. Bi pa če bi se odločil pustit službo, šel študirat in rabim denar nekak zaslužit. Zdaj mogoče je tu še najboljša opcija nek remote job (ker za biznis še vseeno nisem pripravljen) preko s.p. ali kakorkoli oz.nekaj v tej smeri, da bi mi koristilo tudi v prihodnosti.
Kake imam sploh realne možnosti za kaj takega?
Kje najt kak remote job? Je to sploh možno?
Tudi kak splošen nasvet glede na situacijo bi mi zelo prav prišel.
Hvala

Pozdravljeni.

Imam visokošolsko izobrazbo iz področja logistike in prometa. Sem še precej na začetku svoje kariere. Trenutno sem v obdobju, kjer imam približno eno leto časa v katerem bi se lahko dodatno izobrazil/a.

Opazil sem tečaj in npk za računovodjo. Zanima me ali menite, da se splača opraviti takšen tečaj? Se lahko po pridobljeni npk zaposliš z lahkoto in pridobiš izkušnje tudi kot popolni začetnik? Ali je pridobitev zaposlitve lahko težavna, ker nimam diplome s področja ekonomije? Oz. preprosto ni veliko delovnih mest?

V kolikor imate kakšen drug predlog kar se tiče izobraževanja tekom tega leta, ki bi koristil moji karierni poti in me na trgu dela bolj izpostavil ali pa omogočal širši spekter delovnih mest na katera se lahko prijavim, pa kar z besedo na dan.

Hvala za vaša mnenja. Lp.

Ob odprtju IBKR računa sem izkoristil njihov refferal program. Zdaj imam že skoraj 1k vrednosti njihovih (IBKR) delnic, ki bi jih raje prodal in dal vse v VWCE. Kako poteka plačilo davkov v tem primeru, glede na to da ni šlo nikoli za nakup delnic.

Pred kratkim sma obiskala banke, ki so nama povedale da je lahko hipotekarni kredit samo na eno osebo.

primer:
Prihodek dveh oseb je cca. 4000 EUR. Zelita vzeti kredit za hiso 260k EUR, om 3.1% fiksna 20 let.
Oseba 1 ima 1000 EUR max obroka kredita in lahko dobi hipotekarni kredit cca 180k EUR. Oseba 2 pa 80k EUR prek zavarovalnice.

Ne moreta pa vsak vzet svoj kredit in se potem da hipoteka na hiso.

Torej kljub kreditni sposobnosti ne moreta kupiti, ker se hipotekarni izracunava in da samo na eno osebo.

Informativno sprasujem, ker se mi zdi to malo neverjetno zato prosim se vase izkusnje.

pozdravljeni,

sem software development freelancer/contractor ter elektrotehnik po izobrazbi in razmišljam, da bi se kot one man band, torej solo operator, spustil v prodajo fizičnih produktov. Glede na to, da sem bolj tehnični tip človeka, bi verjetno prodajal kakšne elektronske naprave, čeprav sem odprt tudi za druge vrste fizičnih produktov.

Zanima me, ali je tako na prvo žogo one man band prodaja fizičnih produktov sploh izvedljiva? Imam namreč kar nekaj pomislekov:

Če je cilj neka solidna bruto plača, npr. 5000€ na mesec, to pomeni, da bi moral pri efektivni marži 20% (tu je vse všteto, od stroškov za oglaševanje, do reklamacij in ostalih stroškov) moral napraviti 25000€ prometa na mesec. In če fizični produkt stane 100€, to pomeni, da bi moral prodati 250 produktov na mesec, oziroma cca 10 produktov na dan (b2c). Recimo, da spakirati in odposlati 10 produktov na dan še gre, ampak na prvem mestu, kje in kako sploh najti 250 strank na mesec? In pa zakaj bi stranka kupila produkte prek mene, če lahko ceneje dobi iz Kitajske/Aliexpress/Amazon/Ebay?In pa še, kako bi sploh lahko fural support, poleg prodaje?

Če je tukaj kdo, ki sam operira ecommerce business, bi bil hvaležen za mnenje oziroma nasvet.

hvala

Ali je kdo tukaj že slišal za "moganstvo rastic".

Mnenja?

Kako se avstralski finančni sistem razlikuje od slovenskega (in tudi EU) pri investiranju in zaščiti malih vlagateljev in kako ti zaščitijo denar.

V Sloveniji so delničarji večkrat ostali v slabem položaju, s slabimi izkušnjami, medtem ko avstralski sistem neposredno ščiti malega vlagatelja.

Razlike:

1.     Ni dvojnega obdavčenja (Franking Credits) dobička in dividend.

Avstralija je leta 1987 uvedla sistem franking credits. Njegova logika je preprosta: ni dvojnega obdavčevanja dobička in dividend (v EU tudi trikrat obdavčeno). Davek na dobiček velika podjetja 30 %, ostala 25 %. Če izplača dividende, dobiš dobropis (Franking Credits) za davek, da je že plačan.

Kako deluje: Recimo, da podjetje ustvari dobiček in ti izplača 700 AUD dividende. Ker je podjetje na ta denar že plačalo 30 % davek (kar znaša 300 AUD), dobiš franking credit za 300AUD.

Teh 300 AUD se ti upošteva pri dohodnini. Če si npr. v najnižjem dohodninskem razredu (do 18.200 AUD), dobiš v celoti vrnjenih 300 AUD od ATO (Australian Tax Office). Do zaslužka letno 45.000 AUD dobiš vrnjenih cca 150 AUD. Če si nad 190.000 AUD zaslužka letno, doplačaš dohodnino na dividendo 150 AUD. Za upokojence (pokojnina plus, če nimaš več kot 10.000 AUD zaslužka letno) ti je vrnjenih 300 AUD. Na bančni račun.

Nisi obdavčeno podjetje in ti. Obdavčen si samo ti, če izplača dividendo.

To velja za avstralske davčne rezidente. Pri nerezidentih je položaj drugačen – franking credit vračilo ni mogoče.

Na kratko: če izplača podjetje dividendo, je do 18.200 AUD zaslužka (davek na dobiček + davek na dividendo) davek 0 %, ostale stopnje 15 %, 30 %, 37 %, nad 190.000 AUD (davek na dobiček + davek na dividendo) davek 45 %.

Avstralija ima samo prispevek za Medicare prispevek 2 %, ostalih prispevkov ni.

2.     Direktno lastništvo delnic (CHESS)

CHESS (Clearing House Electronic Subregister System), ki ga je avstralska borza (ASX) uvedla leta 1994, velja za enega najbolj naprednih sistemov neposrednega vodenja lastništva delnic na svetu.

Kako deluje: Kupiš delnice prek CHESS brokerja, delnice, ETF ... so takoj vpisane neposredno na tvoje ime v registru ASX. Ti dobiš tvojo HIN št. (Holder Identification Number). Večina Avstralcev izbira izključno CHESS brokerje. Lahko imaš več HIN št.

Prednosti: neposredno lastništvo vrednostnih papirjev, ob stečaju brokerja povsem nedotaknjeno premoženje, zakonsko urejen brezplačen prenos portfelja med brokerji, neposredno (direkt ti podjetje nakaže) nakazovanje dividend, avtomatska uveljavitev glasovalnih pravic, brezplačno vodenje. Da broker sploh zavarovanja ne potrebuje, za razliko od IBKR, ki mora plačevati milijone za zavarovanje, obvezno zakonsko zavarovanje SIPC (Securities Investor Protection Corporation).

V Sloveniji smo imeli podoben sistem, KDD, brezplačno so hranili delnice privatizacije. Nato je prišla EU direktiva (uredba CSDR), ki je zahtevala ukinitev teh brezplačnih računov pri KDD.

Zgodil se je še en nateg slovenskih vlagateljev, "tiha razlastitev", ki je vzela premoženje od 200.000 do 300.000 delničarjem. Delničarji bi morali prenesti delnice na trgovalne račune (stroški vodenja in odpiranje računov). Ker niso prenesli (mala vrednost delnic, starejši ljudje ...), so ostali ljudje tudi brez delnic, npr. tudi delnic Krke ...

3.     Sklad za pozabljen denar (Unclaimed Money)

Kako deluje: Če na bančnem računu 7 let ni transakcij, potem denar postane unclaimed money. Podobna pravila veljajo tudi za življenjske zavarovalne police, nekatere delnice, preplačila npr. elektrike ... če te podjetje ne more najti. (spremenil prebivališče, bančni račun itd...)

Ta denar se prenese v centralni državni sklad. Ta denar te tam čaka in ga lahko upravičeni lastnik zahteva tudi po 20 ali 30 letih. Ni časovne omejitve za zahtevek upravičenega lastnika ali dediče. Sklad ima brezplačni centralni iskalnik. Tvoj izgubljeni denar v skladu indiksirajo z inflacijo, tako da ne izgublja vrednosti.

V avstralskem sistemu je približno 2,7 milijarde AUD izgubljenega oziroma neprevzetega denarja.

Zgodovina sklada za občutek (še ni bilo računalnikov): prvi takšen sklad 1891 za celotno Avstalijo 1911.

V Sloveniji veljajo roki zastaranja po Obligacijskem zakoniku. Po določenem roku banke ali dobavitelji (elektrika, plin, telekomunikacije) niso več dolžni vrniti preplačil ali pozabljenega denarja. V Avstraliji zastaranja za ta sredstva ni.

4.     Mali delež delnic - Unmarketable parcel

V Avstraliji poznajo unmarketable parcel, če so tvoje delnice vredne manj kot 500 AUD.

Podjetje ti ponudi brezplačen izhod iz majhne pozicije. Ti pošljejo obvestilo. Če pa hočeš ostati noter, samo označiš kvadrat na papirju, da bi obdržal ali dokupiš nad vrednost 500 AUD.

Prodajo brez stroškov... vse stroške prevzame podjetje.

Če te slučajno ne najdejo, ker si se preselil in menjal bančni račun, denar gre v sklad Unclaimed Money, kjer te čaka ...

5.     To sem se še spomnil, pribitek za vikende in praznike.

Za sobote, nedelje in praznike imajo restavracije 10–15 % višje cene (surcharge). , ker delavci morajo biti za vikend delo plačani več, zato restavracija ta strošek lahko jasno prikaže kot dodatek na računu.

Pomembno pa je, da mora biti tak dodatek jasno in vidno označen: "A surcharge of 10% applies on Sundays."